Transportne naprave in sistemi nepogrešljivi v mednarodni logistiki

Naše transportne naprave zagotavljajo zanesljive logistične rešitve za pristanišča, terminale, distribucijske centre in težko industrijo. Lahko jih avtomatiziramo in jih naredimo energijsko učinkovite. Cilj transportne naprave je pretovarjanje čim večjega števila enot, ki mora biti izvedeno v čim krajšem času na omejenem prostoru. Sodobni izzivi pri projektiranju transportnih naprav so razkladanje vedno večjih ladij, povečanje varnosti, zmanjševanje stroškov in preprečevanje tveganj in napak pri uporabi žerjavov. Varčevanje s časom in sredstvi je izrednega pomena. Pri manipulaciji tovora šteje vsaka sekunda, ki nam dviguje letno produktivnost. Ravno zaradi teh razlogov se vedno več logističnih centrov in terminalov s pretovarjanjem kontejnerjev, odloča za avtomatizacijo. Ta nam omogoča prilagoditev in optimizacijo ključnih parametrov v logistiki celotnega terminala, ki je računalniško nadzorovan. Tako lahko pretovarjamo tovor zanesljivo in brez nepredvidenih dogodkov 24 ur na dan, potrebujemo manj osebja, nimamo izgubljenih kontejnerjev - pretovarjanje je predvidljivejše in varnejše.

Izbira prave transportne naprave

Pri izbiri transportne naprave se moramo osredotočiti na okolje in način dela, v katerem bo naprava obratovala. Konstrukcija transportne naprave je odvisna od vrste transportiranega materiala, ki je lahko kosovno blago ali sipki material. Pri kosovnem transportu kose prenašamo posamično s pripravami za prevzemanje bremen. Pri kosovnem blagu nas zanimajo oblika, teža in glavne dimenzije. Med kosovno blago uvrščamo tudi posode, ki so napolnjene s sipkim materialom, tekočino ali plinom. Sipke materiale lahko grabimo in presipavamo, ker so sestavljeni iz večjih in manjših zrn v veliki količini. Glavna značilnost sipkih materialov je, da spremenijo zunanjo obliko.
Transportne naprave in sistemi se določijo glede na prevladujoči transport materiala, ki je lahko talni ali nadtalni. Pomembno je delovno območje transportne naprave – smer, površina, prostor prenašanega materiala.

Transportne naprave lahko ločimo tudi glede na način delovanja:
- Naprave, ki delujejo s prekinitvami
- Stalno delujoče naprave

Glede na smer premikanja bremena:
- Naprave z enosmernim gibanjem bremena (tekoči trakovi, verižni transporterji, elevatorji…)
- Naprave s sestavljenim večsmernim gibanjem bremena (žerjavi, manipulatorji…)

Transportne naprave s prekinitvami imajo periodično ponavljajoče operacije – delovnemu hodu sledi povratni (»mrtvi«) hod. Delovni in mrtvi hod se imenuje delovni cikel. Začetna in končna točka transportiranja sta lahko poljubni znotraj delovnega območja naprave. Transportne naprave, ki delujejo neprekinjeno omogočajo kontinuiran transport materiala. Dodajanje in odvzem tovora se vrši med gibanjem nosilnih delov transportne naprave, začetna in končna točka transportiranja sta fiksni, ali pa se gibljeta na območju trajektorije transportiranja.

Robotizirani transportni sistemi

Najnovejši žerjavi imajo vgrajene sodobne mehatronske sisteme, ki ponujajo vedno več. Žerjav lahko s pomočjo strojnega vida analizira sliko in nadzoruje svoje manipuliranje s tovorom. Laserski merilni sistem zagotavlja natančno pozicioniranje žerjava. Podatke o lokaciji pošilja krmilni enoti, ki skrbi, da žerjav ne trči v oviro. Na zahtevo strank lahko na mostne žerjave prigradimo »črno skrinjico«, ki nam lahko na podlagi več 100 parametrov v sekundi (trenutne pozicije žerjava, teže bremena, itd.) napove natančno dobo trajanja posameznih žerjavnih komponent in njihov predviden čas do servisa. Na žerjav lahko namestimo tudi stabilizacijske sisteme, ki preprečujejo nihanje bremena (»anti-sway«). Ti delujejo na podlagi naprednih programskih algoritmov.

Avtomatizirani žerjavi

Glede na željo in potrebe strank se odločimo za najbolj ustrezno upravljanje z žerjavom glede na zahteve in cenovni okvir. Mostne žerjave lahko upravljamo s pomočjo daljinskega krmiljenja ali v kabini. Vsak mostni žerjav ima vgrajen tudi zaslon, na katerem lahko spremljamo delovanje vseh elektromotorjev, glavnega in pomožnega dviga ter pogonov vožnje. Najnovejši trend upravljanja portalnih žerjavov za kontejnerski transport je nadzor iz kontrolnega stolpa, kjer lahko npr. 66 žerjavov obvladuje 16 žerjavistov iz pisarne, ki je opremljena z velikim številom zaslonov. Žerjavi se tako upravljajo lažje, hitreje, ceneje in učinkoviteje. Naša pomembnejša referenca (v sodelovanju z avstrijskim podjetjem Künz) za takšen napredni logistični sistem je HHLA Container Terminal Altenwerder (CTA), Hamburg, Nemčija. Tega je leta 2008 Germanischer Lloyd certificiral z novim standardom »Container Terminal Quality Indicator« (CTQI) kot prvega na svetu. Ta mednarodni standard meri zmogljivost terminala na podlagi hitrosti, varnosti, stroškovne učinkovitosti in logističnih povezav. V mednarodni primerjavi ni samo visoko avtomatiziran, ampak ima tudi pregleden tok informacij in komunikacij, ki s pomočjo napredne programske opreme dosega specifične cilje.